Nemci trdijo, da imajo najboljši kruh na svetu. Imajo prav?

Kmečki kruh, mešani kruh, kruh iz kamnite peči, kruh s sončničnimi semeni, rženi, pirin, kruh z bučnimi semeni, kruh s petimi vrstami semen, kruh z drožmi. To je le nekaj vrst od skupno več kot 3200 v Nemčiji uradno priznanih vrst kruhov, vpisanih v register kruha, ki ga vodi nemški Inštitut za kruh. Slednje priča o navdušenosti prebivalcev Nemčije nad kruhom, ki je sestavni del skoraj vsakega obroka.

Nemška kultura kruha

Nemci so nad njim tako navdušeni, da je Unesco leta 2015 "nemško kulturo kruha" uvrstil na seznam nesnovne kulturne dediščine. In ne le to. Nemška pošta je izdala znamko z napisom "nemška kultura kruha", medtem ko je govoreči kruh z imenom Bernd iz serije "Bernd - Das Brot" postal priljubljen lik med nemškimi otroki, ki omenjeno humoristično serijo lahko spremljajo na ene od otroških kanalov že četrt stoletja. Zato ne čudi, da so v Nemčiji, kot piše CNN, prepričani, da je njihov kruh najboljši na svetu.

Po pisanju CNN je raznolikost kruhov v Nemčiji pripisati njeni razdrobljenosti v 19. stoletju. Do takrat je bilo območje, ki ga danes poznamo kot Nemčijo, sestavljeno iz več sto majhnih vojvodstev ali kraljestev, ki so imela svojo lastno kulturo in narečje ter svoj kruh. V srednjem veku se je tej mešanici pridružila še skupina uspešnih in rastočih trgovskih mest, ki so prav tako poskušala privabiti trgovino in nove priseljence – nekatera med njimi z izjemnimi pekovskimi izdelki.

Predvsem pa so kmetje, trgovci in vojvode potrebovali nekaj hranljivega za pogoste hladne in deževne dni, zato prebivalci Nemčije še danes jedo kruh iz kislega testa, narejen iz rži, pire in pšenične moke z dodatki številnih semen. Tako so hranljiv kruh s številnimi semeni pekli že veliko pred "renesanso ekološke zdrave hrane."

Kruh leta v Nemčiji: orehov

Veliko Nemcev naj bi po pisanju CNN še vedno prisegalo na kupovanje kruha in drugih pekovskih izdelkov v lokalni pekarni na vogalu. Večina nemških supermarketov pa ima dejansko tudi svojo lastno majhno lokalno pekarno.

V Nemčiji obstajajo standardi za kakovost in velikost kruha, nemški inštitut za kruh pa vsako leto razglasi "kruh leta". Letos je to orehov kruh.

In kako je s kvaliteto kruha in drugih pekovskih izdelkov na naših mizah? Po ocenah, ki jih ti dobijo na že tradicionalnem vsakoletnem ocenjevanju kruhov, pekovskega peciva, testenin, piškotov in slaščic, ki poteka pod okriljem Gospodarske zbornice Slovenije, zelo dobro. V začetku letošnjega leta, ko je potekalo že 25. tekmovanje zapovrstjo, je kar 240 izdelkov od skupno 281 prijavljenih prejelo zlato priznanje za odličnost, medtem ko je 79 izdelkov desetih podjetij prejelo posebno priznanje zvezde odlične kakovosti, kar pomeni, da ti izdelki že pet let zapored ohranjajo vrhunsko kakovost.

Raznolika in tudi kakovostno vse boljša ponudba

Dr. Tomaž Požrl, predsednik strokovnega senzoričnega panela pri GZS – Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij in izredni profesor na Oddelku za živilstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani, je ob tem za Nedeljski dnevnik povedal, da imamo v Sloveniji kakovostne pekovske izdelke. Predvsem pa izjemno raznoliko ponudbo, ki je večja kot marsikje drugje.

"Raznolikost je sicer težko merljiva, toda povečuje se segment posebnih izdelkov, ki jih pred desetimi leti ni bilo. To so različne vrste kruha brez kvasa in beljakovinskega kruha, širi se nabor uporabljenih surovin, uporabljajo se stročnice, specifična semena … Vse to je dobrodošlo, saj bolj raznolika ponudba in večji spekter izdelkov zajameta različne skupine potrošnikov."

Dodal je, da je sicer na tem področju veliko trendov in da slovenska industrija temu lepo sledi. "Vsekakor pa je večini izdelkov zelo lastno, da v zadnjih letih zmanjšujejo vsebnost soli, kar je tudi zaveza proizvajalcev. Generalno so izdelki boljši," je potrdil Tomaž Požrl.